Ugriznimo znanost

Sonce oddaja za nas škodljivo ultravijolično sevanje. Pred njim naš planet in življenje na njem varuje nevidni ščit – ozonska plast od 12 do 25 km nad Zemljo, ki absorbira UV-sevanje. Toda v 80. letih prejšnjega stoletja so znanstveniki ugotovili, da se ozonska plast nad Zemljo tanjša. Ko je plast tanjša ali poškodovana, je zemeljska površina izpostavljena močnejšim žarkom. Ti pri ljudeh povečujejo tveganje za kožnega raka, povzročajo poškodbe oči, škodujejo pa tudi ekosistemom, zlasti planktonu v oceanih. Meritve zadnjih desetletij pa kažejo, da se ozonska plast postopno obnavlja. Kako nam je to uspelo?