Na vrtu

KO GNOJIMO, BODIMO PREUDARNI V pogovoru z Mišo Pušenjak izvemo, kdaj in koliko gnojimo in katere zelenjadnice imajo rade s hranili dobro založena tla. Posebna skupina rastlin – metuljnice, med njimi so tudi stročnice, pa s pomočjo bakterij, ki se razvijejo na njihovih koreninah, iz zraka vežejo dušik in ga dodajajo v prst. METROBOV STROKOVJAK O PRIPRAVI TAL Grede naših vrtov aprila oživijo, na osrednji del vrtnarske sezone pa jih je treba pripraviti. Metrobov strokovnjak Vanes Husić v zgornjo plast vdela pridelke, ki jih več ne pobiramo. Tudi tako skrbimo, da v vrtnih tleh ne zmanjka hranil za nove posevke. Nasuje kompost in organsko zastirko. SESTAVINE ZA GNOJILA IN KOMPOSTE Za uspešno rast so trije elementi nujni: dušik, fosfor in kalij, nas poduči Tomaž Čufer, ki se z gnojili in komposti ukvarja že 40 let. Enakomerni delež vseh je v posušenem, peletiranem kokošjem gnoju, nam razloži. Predstavi še nekaj sestavin za gnojila: ostanke usnja, pivske kvasovke, mikorizna zrnca, … VISOKA GREDA OB KOKOŠNJAKU Pred leti so na vrtu družine Plohl Krevh v Čreti postavili kokošnjak. V kuhinji želijo uporabljati jajca domačih kokoši, steljo z iztrebki pa sproti odnašajo na kompostni kup, kjer se čez čas predela v rastlinska hranila. Da bi bolje izkoristili prostor, so ob kokošnjaku naredili še visoko gredo.