Alpe-Donava-Jadran

V slikovitem dalmatinskem mestecu Rogotin, na pol poti med Splitom in Dubrovnikom, so postavili prve vetrne orgle na svetu. Vse se je začelo pred približno desetimi leti, ko se je nekemu sanjaču porodila zamisel, ki je ni bilo lahko uresničiti. Danes vodi na vrh hriba Trovro s kamni tlakovana pot k razgledni točki s panoramskim pogledom in daljnogledom, iz nenavadnega glasbila pa prihaja edinstven koncert vetrov, ki se razlega po mestu in zalivu. Skoraj neverjetna je zgodba italijanske paraolimpijske športnice Katie Aere, ki je pri dobrih tridesetih letih postala invalidna zaradi hude avtoimunske bolezni, pri štiridesetih pa je v boju za ohranitev življenja presegla samo sebe in posegla po rekordu in medaljah na paralimpijskih igrah v Tokiu in Parizu. A tudi to še ni vse … V Piranu je muzej, ki je redkost tudi v svetovnem merilu. Razstava ene najstarejših skupin živali na našem planetu navdušuje obiskovalce z edinstvenimi, neverjetnimi oblikami, barvami in vzorci školjk in polžev. Med polži so tudi izjemno veliki primerki, za katere je težko verjeti, da so sorodniki vrtnega polža. Razstava se vedno znova dopolnjuje in spreminja z novimi primerki in zgodbami, ki jih vodi misel na zaščito tega ogroženega dela narave na planetu. Florian in Arthur Waldner s kovaškimi kladivi in ognjem oblikujeta različna orodja in pripomočke za vrt. Zadnja kovača na Južnem Tirolskem sta vesela velikega povpraševanja po svojih izdelkih. A zakaj bi kdo kupil ročno izdelano orodje, če lahko kupi industrijsko izdelano v trgovini? Odgovor je preprost: kmetje in vrtnarji za svoje delo pogosto potrebujejo orodje določene širine ali dolžine in cenijo spretnosti južnotirolskih kovačev, ki nadaljujeta dolgo tradicijo. Kovačnica v Schleisu je stara dobrih 100 let, orodje pa tu izdelujejo že od leta 1956. Za ljudi z motnjami v razvoju je vključevanje v družbo in življenje zelo pomembno. Kljub široki paleti ponudb, kot je delo v skupinskih delavnicah, pa to ni primerno za vsakogar. Florian Offinger je 26-letni avtist, ki se težko znajde v prostoru z drugimi ljudmi. Svoje mesto je našel pri socialnem delavcu in mizarju Thomasu Schenku v Nördlingenu na Švabskem, ki ga je vključil v edinstven projekt. Okoli leta 1900 je münchenska secesija začela svoj zmagoviti pohod po Nemčiji. Vsakdanje življenje naj bi postalo lepše, je obetala. Toda mlade umetnike je zanimal tudi pravičnejši in bolj trajnosten način življenja, kot je bilo opazno na razstavi v münchenskem razstavišču Kunsthalle.